Običaji u Dubovcu kraj Križevaca,
napisala Marica Križe.
V snoboke idu
dečke i dva muži. Dečku da cura jabuku, a dečke da noj drugu svu z novci napikanu. Te su kakti i zamki mam. Kad je te gotove, onda si zemu
išče jednu ženu i onda idu župniku na zapis. Kad su
zapisani, onda idu svi od župnika k nezinomu rodu,
od jednega do drugega,
kaj der bude rod rekel, jel'
bu debre ili ne. Te je po
pitajnu hoditi : tulike, kulike u svate pozivati. Ake se
zabi k koji strini ili vujni iti
pitat, ili je pak z ruke, onda veli: „Niti me je pitala, niti ju pak bum daruvala." Dek je cura pod
ozovi, onda si priredjiva
svoje stvari, ake još prve ni priredila, šiva rubje za se i za mladenca rubače, v kojih na zdavajne ide, onda ake debi
svekrvu, noj cele oblačile, te je rubače, poculicu,
kraluš, privezaču i redku peču (til), - svekru planet i vajnkušnicu.
Cura mora imati rubcev čudaj,
koje si sama tkati mora, koje daruje: veselak, ki igra, dobi 6 rubcev, putni čestnik 3, zastavnik 6, starejšina
3, vujnevca 6, dever 8, deverove dete 3. Ake je zdavajne v sredu, onda idu po škrijnu
v pondelek na večer: mladenec,
dva muža i foringaš; sobom zemu baril vina, kaj tam piju i večerjaju. Tak se
zadržavaju do pol noči, negdi
još duže. Mladenec mora dopelati
za gosti, kaj drugi dan obdržavaju, vedre vina, za svakega gosta funt govedine,
tri funta svinskega mesa za žele; pol guske, rena, vilicu, nož i sveču.
Mladenka mora v škrijni imati svega, kaj goder je noj potrebne, rubac po 15 parov
i više, po 12 plahtov, po 6-7 i više peč, po 1-2 poculic i po 5-6 ručnikev i vajnkušnic, kulike več koja zmore; još i nezin cifer (šmuk) mora v škrijni biti: kraluše, privezače, oringle i pojase. Te sve z ručnikem
pokrije tak, da na svakem kraju štrenceli
van vise. Onda škrijnu zapre i kluč
k sebi zeme: onda denu škrijnu na kola, na škrijnu dojde blazina i vajnkuš u
plahti zavezane, dek je blazina išče
v komori. Ki se najnu sedne, debi zate zekser. Drugi dan se pri mladencu svati spravlaju, prijnem ručkaju kakvu juhu, mrzletinu, devenice
i kakev kolač, i piti ne fali. Kad se najedu, na jenput staneju, kak na komando (ake bi koj zaostal, te onda ni dober znak, zate se svi nazad sednu, da se onda složnejše zdignu).Onda idu po mladu . Naprve
ide zastavnik. Zastava je od samih rubcev, na kolec je natekneta pozlaćena,
jabuka i pozlaćen bušpan. od jabuke dole po kolcu
je črleni rubec napet,
onda su po rubdli pantleki
dugi kak je i rubec dug,
i zastavnikevi rubci su najni. s kojimi ga je daruvala mlada. Zastavnik mora celim
putem tancati pred svati. Za jnim
idu mužikaši, dva z guslami i jeden z bajsem, nekoji pak imaju same dudaša. Onda ide starejšina, zajnim mladenec, za mladencem vujnevca,
zajnum dever, za deverom deverove dete. Kad dojdu do mladenkine hiže, onda jih več vani pričeka domaći čestnik s pintem vina i
kupicom. Onijih onda pita, po kaj su došli i jesu
li si pasuš donesli? Ake
ne bi imeli pasuša, onda bi jih
duže trli mučil vani, zate
vujnevca donese mlinec od
testa pečeni i najnem sve napisane, po kaj su
došli. Onda jih stoprem
puste v hižu. Za tega je mlada v hiži već oblečena. Kad dojdu v hižu, svi okoli stola prejdu, onda se sednu za stol,
onda si male založe i piju. Onda se pak svi na jenput
zdignu i idu
na zdavajne . Mlada ima na glavi venec i privezačev, da su sva pleča pokrita.I kad dojdu iz zdavajna, onda ne jdu mam doma, neg se gde zadržiju
pri koji hiži, ili pak na farofu
v družinski hiži, kajti su mladenci na tešče, pak
si moraju male založiti, kajti je do poldan spoved, pričest i zdavajne. Deverove dete nesi sobum v torbi čuturu
vina, sira, mesa i prosti kolač, te mladenci jedu za stolem
i vujnevca ž nimi sedi, drugi svati pak tancaju.
Te trpi do poldan, onda idu stoprem
doma. Kad dojdu pred hižu, pak jih domači čestnik dočeka s pintem vina i napija svim po redu. Mladu odpelaju v kuhijnu, pak ji jesti daju. drugi pak idu v hižu
potlam i ona dojde za jnimi. Jedna cura pita mlađu: „Kak sunce i mesec
stoji?" A ona odgovori: „Kak je stale, tak stoji".
(Pred nekulikimi
letaj su nosile parte i korunu od bušpana pozlaćenoga i
kitic kupnenih, ali su te
već čiste zatrgle, male koja još u parti dojde na zdavajne, drugač su tak oblečene kak za mešu.) Onda osipke
jedu, kaj su si sobum donesli, kad su po jnu došli, te je sir i prosti kolač; sve te v rešete nareže, onda na stolnak
stepe, pak si svaki zeme, kulike
oče. Onda su sama gospoda: gospon veselak, gospon čestnik, gospa vujnevca, gospon
starejšina, gospon dever
i gospon devereve dete.
Gospon starejšina i gospa vujnevca
odnesu v kuhijnu svoj del
osipkov i svoj peharec
vina sokačicam, a sokačice
pak nim nameču juhe na tajnir, da odnesu v hižu gostom
probat, je li je juha debra. Ake
je dobra juha, onda moraju gosti daruvati sokačice, ki po krajcar, ki po dva, ki kak, ki kak,
- ali moraju sokačice čuklave
dojti v hižu, ake oču dobiti dar, zate si privežu pevčeve noge na
kuhaču, pak vele, da su zate čuklave,
da ste se sve opekle pri ognu. Kad je več noč i kad se več rodi prisprave, onda idu jest. Najprve
je pečejnska juha na rezkem
(pečene mese dene se v
govedsku juhu, zate se zove pečejnska
juha), z mesem je ren; 2.
mlinci, na mlincu je pečeni celi kopun (tega kopuna
iliti pevca devereve dete na dreti dožene živega k mladenki, tam se mora zaklati i speči);
3. mrzletina; 4. kaša hajdena z govedskim mesem skup kuhane: 5. presena
kaša pak z mesem; 6. zele
svinskem mesem; 7. kolači
digani od orehov i
gibanica od sira; 8. pečejnka od guske i svinske mese pečene. Po pečejnku idu mužikaši do vrat, naprve
igraju, a žena za jnimi nesi pečejnku
i tanca ž num; drugi joj oču
pak vkrasti z ruk; tak
mora tancati i braniti se, dek
do stola dojde. Onda pečejnku
dene na stol, a čestniki
ju režu jeden pri jednem kraju stola, drugi pri drugem kraju i svakem gostu
deliju. Oni ne sediju mrt pri stolu, dek se većerja nesi, male si
založe, pak tancaju, pak jedu, pak tancaju, te furt trpi celu noč. Same mladenci nikam ne jdu od stola. Kad več prejde večerja, onda idu dari (ali je zate svega na
stolu, ništ se ne pospravla).
Mladu daruju najprve starejši nezini: mati ji daruje cele oblačile, otec da novac,
te veselak na tajnuru
nesi i izruča: „Te daruju oček
i majka, itak se nisu pozabili
svojega deteta daruvati. Lep je dar, od Boga je dan, koga ide, nek
mu bu". Onda daruje sestra: ona da plahtu, ake je ledična, ake je udata,
onda nezin muž da 1 forint. Onda krstna kuma plahtu i 1 forint i rubec,
i tak celi rod: tece,
strine i vujne, i sve veselak
izruči i pri svakem tak veli: „Itak
se nisu kuma (ili koj drugi) pozabili
na mladenku. Lep je dar, od Boga je dan, koga ide, nek mu bu". Svati se furt sprehajaju van i nuter, nigdar nisu pri miru. Gda ide
van i onda natrag kad dojde, svaki veli: „Hvalen budi Jezuš Kristuš! Ja sem čul takev glas, da je dragi Jezuš i Marija pri vas". Kulike
goder put ide van i nuter,
svaki put tak veli. Onda i napijaju
mladenki i starejšim i svim, kak je ova napitnica:
„Bog prekriži naše jele i pile i sve
dobre dele. Bog prekriži i pozivi sve skupa, nas i
vas, ki ste došli gledet
nas. Daj nam Gospodin Bog put pravice, da dojdeme
svi pred božje lice, gde se svi verni
vesele i oca Boga u lice glede. Daj nam Gospodin Bog onaj,mir, v kojem je
dragi Jezuš bil, i onaj
stan, v kojem je dragi Jezuš stal.
U ime božje i u blagoslov božji, naša se mladenka odpravla
na božji put, i Bog je ga dej! Naša mladenka prosi
od svoga oca i matere božji blagoslov, i Bog je ga dej!
Mi se odpravlamo z našu mladenku na božji put, Bog
nam ga prekriži i preblagoslovi! Ake nam tko ste oče na ovom putu zatepsti,
daj nam dragi Bog ono sve rastepsti!" Druga napitnica (drži čašu v ruki): „U ime onega, ki nam je dal ovega, u ime onega, ki nejma
brata ni gospodara, u ime svetega Rima daj nam
dragi Gospodin Bog pune kleti vina, na stropu ili na krovu lakomicu i na
vrati pipicu: koji bude božji onud išel, da se napije i za dragoga Boga spomene. I onda za
svim tim u lepe ime i u lepi
glas, da je dragi Jezuš i Marija pri nas! Koj sada čašu z vinem v ruki
drži, nek na svake zlo mrzi; kad čašu osovi, nek mu ju Gospodin Bog blagoslovi; kad čašu ispije, nek mu se srce smije! Hvalen Jezuš i Marija, draga braca, moja verna
gospoda svatovi, ja sem čul
takev glas, da je dragi Jezuš
i Marija pri nas. Želim svim skupa mir i vesele i dobre zdravje,
a te želim prvemu kuče gospodaru i stola ranitelu, i tak dale svim svatem,
prijatelem i domačini, u
ime božje da nam Gospodin Bog pomože! Nek bude ove
sve na slavu božju i na spas ovim svim dušam, koje
se ovđe vesele i v lice jeden drugega
giedi. Slava Bogu na visini i mir ludem v nizini, koji su dobre vole i dragemu
su Bogu po vole. Zatim, gospoda svatovi, očeme
svaki jednu čašu vina piti i svi debre vole
biti". Tretja napitnica: „Dober dan, dobri gospodar! Tebi je dragi Bog dobre gosti dal, pred kučum ti je zrastel zelen bor, pod borem ti
steji vranec kojn, na kojnu sedi mlad junak, na junaku kapica, na kapici kitica, na
kitici tičice lepe fine
perje, a tebi gazda debre vesele, živio i dobre
vole bio!" Četerta napitnica: „Sprevodili srne dan i noč
vremena, sad se zahvalime prvemu
Gospodinu Bogu, draga gospoda svatovi, zate, šte nas je Gospodin Bog zdržal
u zdravju i veselu do ovega
cajta. A drugemu se zahvalujemo kuče gospodaru, i trejtemu
hvalime pak stola ranitelu,
koj nas je tak lepe podvoril z božjimi dari kod ovega stola. Draga
gospoda, ake sme se u čem
zamerili jeden drugerau, očete si svi skupa oprostiti, i Gospodin Bog nam onda
oprosti. Sad sme na rastanku, mir z nami na odlasku i z vami mir na
ostanku! Bog z nami i z vami.
Z Bogem, z Bogem i z Bogem! Svim bil Bog na pomoč! Amen". Kad več
dari prejdu, onda dojdu cure mladenki popevat: 5
ili je, slože se v kolo, pak se vrte i popevaju : Sunčece je na zahodu, zajti
mu je, Devojka je na pohodu, poj ti je je. Diž'te svate, gospon zastavnik, vreme vam je, Ake ne ču diguvati,
zamer nim je. Sunčece je na zahodu, zajti
mu je, Devojka je na pohodu, pojti
je je. Diž'te svate, gospon veselak,
vreme vam je, Ake ne ču diguvati,
zamer nim je. Tak popevaju
starešini, putnomu čestniku,
deveru, deverovemu detetu i vujnevci, a onda počmeju dale: Daruj kolo, mladožejna, vreme ti je, Ake ne češ daruvati, zamer ti je. Sunčece je na zahodu, zajti
mu je Devojka je na pohodu, pojti
je je. Oglej se, Marek sestrica, oček te zove : Ili zvali il ne zvali, ja se ne oglej. Sunčece je na zahodu, zajti
mu je, Devojka je na pohodu, pojti
je je. Oglej se, Marek sestrica,
majka te zove: Ili zvali il ne zvali, ja se ne oglej. Sunčece je na zahodu, zajti
mu je, Devojka je ua
pohodu, pojti je je. Oglej se, Marek, bratec i sestrica te zovu : Ili zvali il ne zvali, ja se ne oglej. Sunčece je na zahodu, zajti
mu je, Devojka je na pohodu, pojti
je je. V lepe dvore Ivanove zajti ti je. Sunčece je na zahodu, zajti
mu je, Vozili to vrani kojui
Ivanovi, pojti ti je. Kad cure ove zajdne
rede popevaju, onda se mladoženka
počme plakat i svi: otec
i mati i braca. Onda se mladožejna od stola zdigne, pak svaki curi da groš na dar i onda kolo
rastepe. On ide onda nazad k stolu, a cure k peči : daju im piti i jesti,
onda i tancaju. Svati celu
noč tancaju i popevaju do jutra. Onda mladenku pelaju
k mladožejni. Tam ju pred
hižum dočeka negov rod,
negva mati i otec, onda ju pozdrave: „Snešica, Bog ti
pomozi, od trsa ti sinca!
Dej ti Bog tri godine vesele živeti,
a četvrte k redomu rodile ti kruh i vine, debre zdravje i vesele!" Onda ona nesi v hižu
vine i u fertunu žitka, zatim deli iz tajnira mese svim domaćim po
jeden komaček. Svekru i svekrvi mora pri tem reči: „Nate, oček, nate, mamek!"
Zatim ju pelaju v komoru i onda je žene privežu poculicu,
i onda ju pelaju svi svati na zdenec,
same mladožejna nejde.
Mlada nese peharčec vina sobum
na zdenec i ona te vine vleje
v zdenec i zagrabi s peharčekom
vode i nese ju dimu. Onda se svi svati moraju s tum
vodum omivati, ona jim mora na ruke nalevati, i zate ju svi daruju: svaki hiti v peharčec
po krajcar ili po dva. Zatim idu svi skup k ručku, onda još jen čas tancaju, onda idu svi
skupa spat. Spiju de po poldan,
dek se je več cajt priređuvat (oblačit
mlada). Pod noč dohađja nezin rod, otec i mati i braca, akeje ima,
onda se ona kušuje svojimi.
Po starejše idu mužikaši i po drugi rod, makar su
baš v drugem selu. Kad se svi prikupe, onda idu k
stolu svi tak, kak i prvi dan pri mladenki. Sve se
tak oponaša, i same kaj prvi dan nju daruju, a pri mladencu pak ona svim
daruje rubce. Onda si svaki rubec
zeme, pak jej novac dene na tajnir; ki oče rubec zeti, zeme ga, ki neče, pak jej ga nazad da i novce najnem.
- Pak celu noč tancaju i jedu, čak do ručka, pak još ručkaju
svi skupa. Onda se stoprem kraj 11. vure razhadjaju svi. Mužikašem plati
mladenec, kulike se je šnimi pogodil, i još jim mora ober toga daruvati svakem dva funta mesa.
Negda su išče trejti dan išli v klet, pak su tam
na rajni pekli mese i
pili do noči, al te su već zatrli, kajti v kleti vina ni, Bog da ga je za gosti dosti bile. Nekoj ga još kupi, ake
ga ima za kaj; ake nema, onda kupi rakije par flaš, pak š
num zbavi. Prvu nedelu po zdavajnu ide nevesta v cirkvu na v pelavajne , sva je scifrana kak i na zdavajnu, same kaj nema venca.
Ima najlepšu poculicu i lepi
svilni rubec jej privežu, ali ni pod bradu zavezan: oni dva vugli od rubca, ki se vežu pod bradu, nekak
nazad prigne, pak čez poculicu priveže. Veže i priredjiva
vujnevca i š num
ide v cirkvu. Tak je navada, da se svaka da opelati kak i po porodu, same su
druge molitve. Po meši ide
mladenka, mladenec i vujnevca
u pohode k nezinim starejšem.
Onda obedvaju pri jnih i
tak se zadržavaju pak do noči,onda se raziđu svaki
k sebi.
|